Eno leto predno sem diplomirala, sem svojim staršem povedala, da se bom odselila ko diplomiram. Moram priznati, da sem takrat opazila, da je to mojega brata res močno prizadelo. Z mojim bratom sva načeloma bila res zelo povezana in verjamem, da si je težko predstavljal življenje brez mene, tako kot jaz brez njega. Že od nekdaj sem si želela živeti nekje blizu morja in definitivno sem si te sanje želela tudi izpolniti. Vedela sem, da mi bo brat stal ob strani, ne glede na to, kako močno si želi ostati z mano.
Takoj ko sem povedala to novico mojim staršem in pa mojemu bratu, sem se odločila, da bom to zadnje leto, ko sem doma, seveda maksimalno izkoristila z njimi. Odločila sem se, da bom hodila na vse možne aktivnosti, ki obstajajo, in njena pozimi se mi je to nekako ustavilo. Z bratom sva res maksimalno uživala, potem pa je prišla ta zima in nisva vedela, kaj bi počela. Začela sem brskati po spletu in zelo hitro sem se spomnila na tek na smučeh. Tek na smučeh je definitivno nekaj, kar še noben od naju 2 ni preizkusil in ravno zato sem rekla, da mora biti to nekaj res zanimivega. Tudi brat je rekel, da bo to preizkusil, če bo seveda to pomenilo, da se bomo zabavali maksimalno tudi čez zimo. Lepo sva rezervirala nekaj terminov za ta tek na smučeh in seveda to tudi preizkusila. Ugotovila sva, da je tudi to nekaj zelo zabavnega in tako sva imela tudi nekaj za početi čez zimo. Tek na smučeh in na koncu bila še najboljša stvar, ki sva jo počela celo leto. Končno je minila tudi zima in počasi je bil čas, da se odpravim stran. Tudi mojemu bratu sem rekla, da bo čez nekaj let lahko seveda prišel tudi on živeti nekam, kjer sem jaz. To je res povezanost, ki je ne bom nikoli pozabila.
