Na Krasu je živela moja babica, kamor sem kot otrok vedno hodila na počitnice. Spomnim se, da sem komaj čakala, kdaj bom lahko šla k njej. Pomagala sem ji pri delu na vrtu, skupaj sva pekli piškote in drugo pecivo, zvečer pa se je z mano igrala razne družabne igre. Spomnim se, da sem pri njih večkrat slišala kako trda voda je pri njih, vendar tega nisem nikoli razumela.
V moji otroški pameti je bila voda tekoča in ko sem večkrat slišala kako trda voda je, sem poskusila s prsti in meni je bila še vedno mehka in tekoča. Enkrat sem bila pri njej pozimi in voda zunaj je zamrznila, takrat sem pomislila, da je to ta trda voda o kateri vsi govorijo. Danes se seveda nasmejem na ta račun, saj sedaj razumem, da trda voda pomeni, da ima v sebi veliko apnenca.
Lani nas je moja babica žal prekmalu zapustila, hišo na Krasu pa je zapustila meni. Vedno grem z veseljem tja za nekaj dni in obujam spomine na to, kaj vse sva z babico počeli. Močno jo pogrešam, saj sva bili zelo navezani ena na drugo. Rada sem v tej hiši, edino kar me moti je prav trda voda, saj sedaj vem, da to ni voda, ki bi bila primerna za pitje, pa tudi pri čiščenju in pranju ostajajo madeži.
Začasno sem težavo rešila z vrčkom, ki ima filter za vodo, tako da lahko vsaj pijem vodo, ki je prečiščena. Včasih pa si jo prinesem kar od doma. Odločila sem se, da ko bomo v babičini hiši preživljali več časa, si bomo dali vgraditi filtrirno napravo za celo hišo. Pri nas doma trda voda ni taka težava, ker živimo na območju, kjer v tleh ni veliko apnenca. Čeprav sem se navadila, da za pitje tudi doma uporabljam filtrirano vodo.
