Teden se je zavrtel okoli in že je bil vikend pred nami. Imeli smo polno načrtov kaj bomo počeli in bilo je zelo veselo vzdušje.
Najmlajši sin je šel s taborniki na izlet za tri dni. Ostala nam je samo še ta naloga, da mu pripravimo vse potrebno za s seboj. Na hitro sem preletala seznam potrebščin in videla, da so na seznamu tudi ročne svetilke, ki pa jih po možnosti nimamo doma. Potrebno bo še v trgovino, kjer imajo ročne svetilke, da kupimo eno.
Preden se odpravimo bi bilo dobro še pregledati garderobo in šotor, če morda še kaj potrebujemo, da ne hodimo po tri krat v trgovino. Poklicala sem mamo od sinovega sošolca, če bi se malo pogovorile o stvareh , ki jih morajo vzeti s seboj, če mogoče ona še kaj več ve. Tako sva ugotovili, da tudi ani nimajo ročne svetilke zato sva se zmenili, da greva kar skupaj v trgovino. Zmenili sva se v roku pol ure pred glavnim križiščem ,da jo poberem s sabo. Jaz sem med tem ugotovila, da bi bilo dobro kupit še kakšne nogavice in nepremočljivo pelerino za deževno vreme. In tako sva se odpravili. Skupaj sva šli v trgovino, kjer so bile ročne svetilke. Ogledali sva si jih. Bile so različne glede na vrsto baterij, različni materiali od plastike do aluminija in nerjavečega jekla.
Odločile sva se za led ročne svetilke, saj ponujajo dolgo življenjsko dobo baterij. Odločili sva se , da vzamemo različne barve, da jih med seboj ne zamenjajo. Hitro sva se odločili in kupili vsaka svojo ročno svetilko. Nato sva se ločili, ker smo na hitro morali opraviti nekaj nakupov in se zmenili, kdaj se dobimo za domov. Doma sem vse še enkrat pregledala, označila določene kose oblačil in obutev.
Pripravila sem stvari na posteljo in naročila sinu, da si vse zloži v nahrbtnik, da bo vedel kaj vse ima s seboj.…